Vem kaj jem - nekaj napotkov na osnovi izkušenj s hujšanjem:

1.Če hočete rezultat, pa karkoli že to je, morate svojim navadam posvetiti določeno mero pozornosti. Telo vas sproti obvešča, kako se počuti, zato tem občutkom namenite določen čas. Brez muje se še čevelj ne obuje, brez pozornosti se zgodijo lahko celo prometne nesreče.

2.Če se le da, jejte 5 x na dan v pribl. 3 urnih razmakih, ali pa vsaj vsake 4 ure 4 x na dan. Idealen timing: 8.00 zajtrk, 11.00 malica, 14.00 kosilo, 17.00 malica, 20.00 večerja.

2.možnost: 8.00 zajtrk, 12.00 malica, 16.00 kosilo, 20.00 večerja.
POMEMBNO: Nikoli ne sme priti do hudega stanja lakote, ker potem ne kontroliramo več vnosa hrane, zato jemo večkrat po malo, pa četudi vmes pojemo kak piškot, če drugega ni.

3. Med obroki pijte vodo, lahko mineralno, nikakor pa ne sladkane pijače.

4. Izogibjate se alkohola, ker povečuje apetit. Če spijete kozarec vina ali pivo, vedite tudi, da ste popili določeno število kalorij (1dl piva, vina, 1 žganje-ca. 100kal).

5. Saj veste, kajne, čimveč migajte. Ampak vedeti morate tudi to, da so  za kurjenje kalorij potrebni večji napori kot jih potrebujete, da vsak dan malo pomislite kaj, kdaj in koliko boste pojedli.

6. Bolj kot kakovost hrane, ki je seveda pomembna, je pomembna KOLIČINA  oz. bolje rečeno  ŠTEVILO KALORIJ. Marsikdo se ideji o tem, da bi štel kalorije upira, ampak za dolgoročen uspeh je treba vedeti vsaj okvirno, katera živila in v kakšnih količinah vsebujejo toliko kalorij, da moramo biti pri njih posebej pozorni (primer: 10 dkg čipsa=mala vrečka vsebuje toliko kalorij kot 10dkg čokolade oz. približno polovico vseh kalorij, ki jih tekom dneva lahko užijete; torej če pojeste 2 vrečki čipsa, ste pojedli vse, kar lahko v enem dnevu, če želite shujšati. Drug primer: burek, več kot 500 kal, pica več kot 1000 kal). 

7. Priporočena  dnevna količina kalorij, ki vas bo pripeljala do manj kilogramov, je odvisna od začetne telesne teže, vendar če poizkusite z  1200 kalorijami dnevno, ste na dobri poti, da shujšate. Manj se ne priporoča! Bolje počasi, pa uspešno, kot hitro in se nam še bolj hitro vrnejo kilogrami nazaj.

8. Obroke si sestavite sami glede na spodaj napisane kalorične vrednosti, če katerega živila ni, podatke danes res zelo hitro najdete na internetu, npr. http://veskajjes.si/ ali v knjigah, prav tako je na vseh pakiranih izdelkih napisana kalorična vrednost živila. Pri tem bodite pozorni, da je podana vrednost vedno na 100g živila, kar ni enako pakirani teži živila.

Zajtrk: 250 kal

Malica: 150 kal

Kosilo: 500 kal

Malica: 150 kal

Večerja: 200 kal

Primerna živila za kombiniranje v zajtrkih oz. malicah:

-          2dl navadnega jogurta  ca. 130 kal (sadni jogurt ima ca. 200 kal!)

-          Kos svežega sadja (ca. 20dkg) jabolko, hruška , pomaranča, grozdje, srednja banana, itd. ca. 100 kal. Pazite: avokado - pol sadeža ima ca. 150 kalorij; suho sadje je precej bolj kalorično, enako so kalorični oreščki. So zdravi, ampak jih jejte po komadih, ne po dekagramih.

-          Kos kruha (40g) ali mala žemlja ali 2 kosa prepečenca: ca. 100 kal

-          Košček sira (ca. 3 dkg): ca. 100 kal

-          Salama (5dkg): ca. 200 kal.

-          Skuta pusta (10dkg): ca. 100 kal.

-          Kuhano jajce: ca. 100 kal.

Opustite namaze, paštete, marmelade in med, da o nuteli ne govorim ;)

Primerna živila za kombiniranje pri kosilu oz. večerji:

Jejte pretežno meso in zelenjavo, testenine, krompir, riž in podobno zelo zmerno!

Meso: zrezek 10 dkg ca. 150 kal (najboljši način priprave je žar, se pravi s čim manj maščobe)

Zelenjava: 100kal. ima ca. 35 dkg cvetače, 40dkg kislega zelja, 50dkg paradižnikov, 30 dkg korenja, a le 125 g krompirja oz. samo 10 kom. pomfrija.

Testenine, riž:  5 dkg ima ca. 175 kal. Pravilo pesti: priloge naj bo na krožniku max. za vašo pest.

Pazite na napitke, kjer mislimo, da nekaj popijemo, v resnici pa tudi pojemo v smislu kalorij. Tipičen je kava. Ena čajna žlička sladkorja ima res samo 20 kal, a če dnevno popijemo 3 kave, je to 60 kalorij, da o kavah iz avtomata ne govorim, ki so še bolj sladkane (tudi če pritisnete gumb z manj sladkorja).

Sladice si dovolimo izjemoma in zelo zmerno z upoštevanjem kalorij: npr. sladoled Magnum ima kar 250 kalorij, krof iz Trojan pa vsebuje vsaj 300 kalorij, 1 After eight ploščica 30 kal., itd. Ena ni nobena in tako se to potem sešteva. Berite etikete in hitro vam bo jasno, kaj jeste. Največji problem sladic je, da nas, kljub temu, da nam dajo veliko kalorij, ne nasitijo. Lačen pa ni dobro bit, smo rekli že na začetku.

Primer jedilnika:

Zajtrk (250kal): jogurt, jabolko

Malica (100kal): banana

Kosilo (500kal): 10dkg kuhanega piščanca, 5 dkg riža, zelenjava, solata

Malica (150kal): kos kruha, košček sira

Večerja (200kal): 10 dkg puste skute, kuhano jajce

Za konec:

Če vam ne uspe in se ne držite jedilnika, se pregrešite, se ne sekirajte in ob tem, ko grešite uživajte. Nič ne pomaga, da se pregrešimo in se potem post festum sekiramo. Jutri je nov dan, če še ni konec dneva greste na en hiter sprehod in boste pokurili vsaj malo kalorij. Ne gre za obsedenost s kalorijami, ne gre za dieto, ampak za trajno znanje o prehrani, o tem, da vem, kaj (koliko kalorij) jem. In ko vem, kaj jem (največkrat je treba samo nataknit očala in pogledat etiketo na embalaži), mi kilogrami pač ne uidejo kar tako iz vajeti. V hrani se da veliko bolj uživati, če je ne uživamo v prekomernih količinah, ker so potem užitki zelo kratkotrajni. Ko dosežemo želeni rezultat v kilogramih, lahko sami eksperimentiramo in rahlo povečamo kalorije za ca. 20%, vendar se redno tehtamo, da nam stvari spet ne uidejo iz rok (v usta). Ne gre za dieto, ampak za nov življenjski slog, ki postane navada. Rezultat niso samo izgubljeni kilogrami, temveč predvsem in v prvi vrsti dobro počutje. Pa še nekaj moram dodati iz lastnih izkušenj: obstajajo obdobja v našem življenju, ko podivjajo hormončki tako ali drugače in se dogajajo različne stresne situacije. Takrat je velika umetnost že obdržati težo in zato je treba včasih sprejeti težo kot je oz. delati na tem, da se ne poveča. 
Če pa rabite tako ali drugačno podporo, pa dobrodošli v našem centru dobrega počutja Vitalka.

Strah

Pravijo, da je strah votel, okrog ga pa nič ni. Na nek način to drži, po drugi strani pa, ko premišljujem o tezah in razlagah, ki jih v teh dneh postavljajo okoli nesreče nemškega letala v francoskih Alpah, mislim, da to ni res. Itak ne vemo in ne bomo vedeli, kaj je res. Mediji bodo napisali nekaj, morda bodo v Lufthansi nekateri mislili, da vedo, ker bodo sklepali na osnovi zapisov črne skrinjice. Vsak si lahko misli svoje, svojci žrtev bodo poizkušali najti razlage, ki bodo omilile ali povečale njihovo bolečino.

Jaz pa razmišljam o potencialni resnici, da je nekdo zavestno storil umor in samomor. Kako se je počutil ob tem, kako se je počutil prej, zakaj je to naredil, itd. Ne vidim druge razlage, kot da je bil v strahotni osebni stiski. Morda bodo zdravniki rekli, da se v možganih v primeru duševnih bolezni pojavijo kemične spremembe, ki nezaustavljivo povzročijo neželeno vedenje, katerega lahko deloma ali v celoti zaustavi pravilno zdravljenje. Moje mnenje je drugačno: ljudje so danes prestrašeni. Bojijo se povedati, kaj čutijo, bojijo se izgube lastne eksistence, bojijo se osramotitve, mnenja drugih (še posebej bližnjih), ne vidijo, da imamo vsi ljudje nekakšne križe in težave, njihovi so največji in nerešljivi. Morda je posredi tudi karma, ki jim preprečuje, da bi se drugače lotili reševanja problemov. Morda pa je naša karma (moja, tvoja,...), da jim lahko pomagamo, da jim pokažemo pot. Pot reševanja lakote, vojn, nasilja, celega sveta se zdi zelo mikavna, pa tudi popolnoma neizvedljiva. Vendar pa je vsak trenutek v našem življenju nam na razpolago, da lahko z eno besedo, z enim objemom, z enim pogledom nekomu, ki se znajde ob nas, pomagamo narediti en mali korak v smer, ki si jo želi, a je ne zmore sam. Vse to zmoremo, ko postavimo v ospredje drugega človeka, ne nas, pa čeprav tudi nas pestijo določeni problemi, a nam je takrat bolj pomemben sočlovek, ker nas bolj potrebuje, kot mi sami sebe. Težko je prepoznati stisko, težko je izbrati pravo potezo, kako pomagati. Potrebujemo modrost, ne le sočutje. A kljub temu se mi zdi vredno poizkusiti!