Najbrž so se vam zasvetile učke ob naslovu. To, to si želimo, svobodo, ne omejitev. Za nagrado pa idealno težo. Hahaha. Če verjamete v Smrkce. Nadaljevanje ne bo tako všečno ;)
Skoraj vsak dan se srečujem z ženskami različnih starosti in oblin, ki bi bile rade bolj vitke. Gre za mlada dekleta, ki jim do idealne teže, kot so si jo same zamislile, manjka minus pet kilogramov. Potem gre za mamice v poznih tridesetih ali zgodnjih štiridesetih, ki opažajo, da se kilogrami, počasi, a vztrajno nabirajo in da če bo šlo tako naprej, bo kriza. V tem obdobju postaja še posebej moteč "obroček" okoli pasu, katerega se težko znebiš, tudi če gre kakšna kilca po naključju ali ne po naključju dol. Pa zopet gospe preko petdeset, ki so si nabrale že odločno preveč kilc, ki postajajo moteče tako pri gibanju, pa tudi zdravje že kaže prve znake vplivov debelosti.
Skupen imenovalec vsem navedenim je, da bi hodile na vadbo, kjer čudežno, če se le da hitro shujšaš, pri hrani pa bi se odpovedale za nekaj časa, kakšne bi sicer malo pazile, ampak "čisto vsemu se pa ne nameravam odpovedati". To odpovedovanje za določen čas je tudi po moje ključen dejavnik za neuspeh shujševalnih diet, kajti večina ljudi se po shujšanju slej ko prej zredi. Shujševalne diete se po vsebini sicer razlikujejo, vendar je moje mnenje, da v glavnem delujejo prav vse. Gre za zmanjšan vnos kalorij in razen, če telesna presnova in hormoni ne delujejo normalno, človek shujša. Zelo malo shujševalnih programov pa se ukvarja z obdobjem po shujšanju. Namreč, v času shujševalne diete imamo neke vrste navodila, jedilnike, nabor jedi, itd., katere nam je dovoljeno jesti. Nekatere diete imajo listo prepovedanih živil. Ko pa je diete konec, kaj pa potem? Čemur smo se najtežje odpovedovali tekom diete, to si bomo po vsej verjetnosti najprej privoščili. Morda bomo na začetku kak teden ali dva še zdržali na podobnem režimu kot v času diete, potem pa se počasi vrvi razrahljajo in precej hitro bomo v starih navadah, jedeh in količinah. In komu na čast smo se potem mučili, se odpovedovali? Kot pravijo zdravniki: operacija uspela, pacient umrl.
Kje je torej rešitev? Da se sploh ne lotimo hujšanja, kajti itak se bomo slej ko prej zredili? Marsikdo vedno znova upa, da tokrat mu pa bo uspelo. Pošteno. Kdor upa, nikoli ne obupa. Ampak vseeno mora obstajati bolj učinkovita rešitev.
Moj predlog je ta, da se nehamo ukvarjati s težo in cilji, kot je izguba določenega števila kilogramov. Poleg tega se nehamo ukvarjati s prepovedanimi jedmi. Jejmo, kar nam je všeč in kar nam je dobro. Seveda ni odveč jesti čimveč lokalno pridelane, s hranili bogate hrane. Kdor ima čas in veselje, naj se ukvarja še naprej, kaj je bolj zdravo, bio, eko, itd.
Namesto tega se posvetimo prehranjevanju kot delu našega življenja, ki je zelo pomemben in ki zelo vpliva na naše zdravje in počutje. Prva stvar, ki mora postati navada, je da jemo večkrat po malo, recimo 4-5x na dan. Druga stvar, ki avtomatsko sledi iz prve je, da za nobeno ceno ne smemo dopustiti, da telo pade v stanje hude lakote, ker takrat zelo težko kontroliramo količino zaužite hrane, da ne govorim o dejstvu, da se bomo skoraj sigurno preveč najedli in se počutili potem slabo in brez energije (hrana pa naj bi bila naša energija!). In tretja stvar, morda najtežja, jejmo malo. Morda bomo to počeli lažje, če si bomo naložili na krožnik malo količino hrane (npr. tri četrtine tistega kot smo navajeni) in si istočasno dovolili, da če bomo pol ure po obroku še lačni, si bomo vzeli še malo hrane. Skoraj garantiram vam, da boste siti. Seveda je dobro vedeti, da pica, kot je normalno v naših restavracijah, tudi če je mala in posuta z rukolo vsebuje ogromno kalorij. Prav tako je dobro vedeti, da klasično kosilo, ki je sestavljeno iz juhe, glavne jedi in sladice je absolutno preveč hrane naenkrat, da o kalorijah niti ne govorim. Ampak kot sem rekla zgoraj, besede "jejmo manj in večkrat" si ne smemo intrepretirati tako, kot nam je všeč. Na nek način omenjeno odpovedovanje, ki ga nihče ne mara, vsaj na dolgi rok ne, ker tako zelo radi papcamo, preoblikujemo v dovoljenje, a vendar z omejenimi količinami. Če zvečer družinsko odpremo čokolado, je seveda to svojevrsten užitek in zadovoljstvo. Vendar naj postane navada, da zadostuje košček, morda dva, ni nam treba pojesti pol čokolade. Verjetno ste že občutili zadovoljstvo po kosilu, ko se niste preveč najedli. Tudi v mali količini hrane se da enako ali celo bolj uživati kot v velikih količinah, da o post festum počutju sploh ne primerjamo. Izpustimo besedo hujšanje iz našega besednjaka in jo nadomestimo z "prehranjujem se tako in zato, da se dobro počutim". Ne nazadnje, nismo se rodili vsi 175 cm visoki in s številko čevljev 39, prav tako so naše telesne konstrukcije zelo različne. Naša samopodoba je bombardirana z mnenji prijateljev, znancev, medijev, reklam, itd. Ampak na vaše fizično počutje pa vplivate vi, velik delež tu ima prehranjevanje. Morda boste imeli celo življenje po vašem mnenju 10 kil preveč, ampak če bo vaše telo kljub temu v dobri fizični kondiciji in dobrem zdravju, ste po moje kljub vsemu na pravi poti. Seveda teh deset nepotrebnih kil ne smete postopoma spremeniti v nepotrebnih dvajset kil!
Namesto tega se posvetimo prehranjevanju kot delu našega življenja, ki je zelo pomemben in ki zelo vpliva na naše zdravje in počutje. Prva stvar, ki mora postati navada, je da jemo večkrat po malo, recimo 4-5x na dan. Druga stvar, ki avtomatsko sledi iz prve je, da za nobeno ceno ne smemo dopustiti, da telo pade v stanje hude lakote, ker takrat zelo težko kontroliramo količino zaužite hrane, da ne govorim o dejstvu, da se bomo skoraj sigurno preveč najedli in se počutili potem slabo in brez energije (hrana pa naj bi bila naša energija!). In tretja stvar, morda najtežja, jejmo malo. Morda bomo to počeli lažje, če si bomo naložili na krožnik malo količino hrane (npr. tri četrtine tistega kot smo navajeni) in si istočasno dovolili, da če bomo pol ure po obroku še lačni, si bomo vzeli še malo hrane. Skoraj garantiram vam, da boste siti. Seveda je dobro vedeti, da pica, kot je normalno v naših restavracijah, tudi če je mala in posuta z rukolo vsebuje ogromno kalorij. Prav tako je dobro vedeti, da klasično kosilo, ki je sestavljeno iz juhe, glavne jedi in sladice je absolutno preveč hrane naenkrat, da o kalorijah niti ne govorim. Ampak kot sem rekla zgoraj, besede "jejmo manj in večkrat" si ne smemo intrepretirati tako, kot nam je všeč. Na nek način omenjeno odpovedovanje, ki ga nihče ne mara, vsaj na dolgi rok ne, ker tako zelo radi papcamo, preoblikujemo v dovoljenje, a vendar z omejenimi količinami. Če zvečer družinsko odpremo čokolado, je seveda to svojevrsten užitek in zadovoljstvo. Vendar naj postane navada, da zadostuje košček, morda dva, ni nam treba pojesti pol čokolade. Verjetno ste že občutili zadovoljstvo po kosilu, ko se niste preveč najedli. Tudi v mali količini hrane se da enako ali celo bolj uživati kot v velikih količinah, da o post festum počutju sploh ne primerjamo. Izpustimo besedo hujšanje iz našega besednjaka in jo nadomestimo z "prehranjujem se tako in zato, da se dobro počutim". Ne nazadnje, nismo se rodili vsi 175 cm visoki in s številko čevljev 39, prav tako so naše telesne konstrukcije zelo različne. Naša samopodoba je bombardirana z mnenji prijateljev, znancev, medijev, reklam, itd. Ampak na vaše fizično počutje pa vplivate vi, velik delež tu ima prehranjevanje. Morda boste imeli celo življenje po vašem mnenju 10 kil preveč, ampak če bo vaše telo kljub temu v dobri fizični kondiciji in dobrem zdravju, ste po moje kljub vsemu na pravi poti. Seveda teh deset nepotrebnih kil ne smete postopoma spremeniti v nepotrebnih dvajset kil!
Za zaključek: vsi poznamo rek, da se brez muje še čevelj ne obuje, Navade, ki smo jih ustvarili tekom dolgih let, najbrž ni tako enostavno spremeniti: krožnik mora biti prazen, hrane se ne meče stran, kosilo brez sladice ni kosilo, nimam časa za zajtrk, ... Hujšanje je kratkoročna strategija, ki kot ime pove, se obnese res na kratek rok. Zato vam svetujem, da preden se lotite naslednjega hujšanja, raje razmislite o vseživljenjski strategiji prehranjevanja, ki bo funkcionirala na dolgi rok.
Ni komentarjev:
Objavite komentar