“When a dragon appears in the water, the fish don’t notice the pearl in the dragon’s mouth.”
Ko se pojavi zmaj v vodi, ribe ne opazijo bisera v njegovih ustih.
Veliko citatov, ki jih najdemo na internetu, je na temo hvaležnosti. Hvaležnost je rešitev, zdravilo, hvaležnost odpira vrata blaginji, moramo biti hvaležni za vsako ceno, itd. Vsem tem trditvam vneto pritrjujemo, jih delimo naprej, vendar resnici na ljubo jih večino časa ne ponotranjimo ali bolje rečeno občutimo. Bisera, ki naj bi se nahajal v naši neposredni bližini, ne opazimo, ker je zmaj prevelik. Po definiciji naj bi se počutje, ko smo hvaležni, občutno izboljšalo, a se nič ne zgodi. Kaj storiti?
Morda je ena od dobrih strategij ta, da ne razmišljamo preveč na veliko, ampak bolj na malo. Namesto da si rečemo "morala bi biti hvaležna za to, ker imam čudovito hiško s še bolj čudovitim vrtom", si recimo "o kako lep ptiček sedi na veji". Namesto "hvaležna moram biti za te čudovite otroke" si rečem "to, kar mi je danes sporočila moja hči je bilo res lepo". Bistvo je, da smo hvaležni za ta trenutek in se ne obremenjujemo s hvaležnostjo za celo življenje, za vse kar nas obkroža. Ozrimo se naokoli in ugledali bomo nekaj ali se spomnili nečesa, za kar se bomo strinjali, da je ta trenutek vredno cenjenja in hvaležnosti.
Vir: Elephant Journal - Toni Bernhard
Ni komentarjev:
Objavite komentar